Figa je priljubljena mediteranska sadna vrsta. V Sloveniji najbolje uspeva v Primorju, Vipavski dolini in Goriških brdih, vse pogosteje pa jo najdemo tudi na domačih vrtovih v notranjosti države. Čeprav velja za trpežno in nezahtevno rastlino, ki ne rabi veliko oskrbe in je zato posebej primerna za ekološko pridelavo, jo v zadnjih letih ogrožajo škodljivci, s katerimi se v preteklosti pri nas nismo srečevali.

Resnejši izziv domači in svetovni pridelavi fig predstavlja črna figova muha (Silba adipata). Škodljivec je razširjen na območju Sredozemlja in Balkana, v državah Bližnjega vzhoda ter na skrajnem jugu Afrike. V zadnjem obdobju je bil najden tudi v ZDA (Kalifornija) in Mehiki. V Sloveniji smo črno figovo muho prvič odkrili leta 2001 v Solkanu pri Novi Gorici.

Odrasla črna figova muha (slika 2) je velika od 3,5 do 4,5 mm. Njeno telo je sijoče črno, oči so velike in izstopajoče, rdeče do rjave. Krila so prozorna z zlatorumenim ožiljem. Samice imajo na zadku kopjasto oblikovano leglico, s katero odlagajo jajčeca, prednostno v še nezrele, razvijajoče se plodiče (slika 3), lahko pa tudi v zoreče in zrele fige.

Škodljive ličinke

Črna figova muha je monofag, saj se prehranjuje le na figi. Odrasle muhe se hranijo s figovim mlečkom, ki se izloča iz poškodovanih rastlinskih organov (poganjkov, listov, plodov), ter s sladkornimi izcedki zrelih fig. Figovo muho najlažje opazimo v jutranjih ali pozno popoldanskih urah, ko poseda na listih ali plodovih fig. Škodo povzročajo ličinke ali žerke, ki se razvijajo in hranijo v plodovih (slika 4). Sprva vrtajo rove tik pod kožico, pozneje pa se zavrtajo v notranjost plodu (slika 5). Napadeni plodovi zastanejo v rasti in predčasno odpadejo (slika 6). Prve poškodbe še zelenih plodičev običajno opazimo v juliju. Največjo stopnjo napadenosti plodov in predčasno odpadanje nezrelih fig beležimo proti koncu julija in v začetku avgusta. V letih z velikimi populacijami črne figove muhe v septembru ugotavljamo močno črvivost zrelih plodov in posledično gnitje.

Že nekaj let izpad pridelka

Pridelovalci fig v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških brdih se z izgubo pridelka zaradi napada črne figove muhe soočajo že nekaj let. Večjo črvivost plodov ugotavljamo pri temno obarvanih sortah, kot je na primer pri nas zelo razširjena miljska figa, vendar se močna napadenost plodov z ličinkami, zlasti pri drugem rodu fig, pojavlja tudi na drugih sortah. Obseg škode v posameznem letu je zelo povezan z velikostjo populacije škodljivca ter z vremenskimi razmerami. Deževna poletja ob odsotnosti učinkovitih metod varstva na izpostavljenih lokacijah ustvarjajo ugodne razmere za razvoj velikih populacij figove muhe, kar vodi do velikih izgub pridelka. V zadnjih letih zaznavamo močnejši pojav škodljivca in z njim povezan porast škode tudi v osrednji, vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer se figa povečini prideluje na vrtovih. Ob močnem napadu figove muhe so pogosto črvivi skoraj vsi plodovi.   

Sprotno pobiranje in uničevanje napadenih plodov

Zatiranje črne figove muhe je zahtevno. Trenutno za ta namen v Sloveniji nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva, zato poskušamo napad črne figove muhe omiliti z drugimi metodami varstva oz. tehnološkimi ukrepi. Pomanjkanje kemičnih sredstev je mogoče nadomestiti z doslednim izvajanjem določenih preventivnih in agrotehničnih  ukrepov. Ker muhi bolj ustreza senčno in vlažno okolje, je fige priporočljivo saditi na sončne in zračne lege. Z redno rezjo še dodatno zagotavljamo dobro osvetljenost in zračnost krošenj. Napadene plodove sproti pobiramo in uničujemo, najbolje še preden odpadejo z drevesa, oziroma preden jih ličinke zapustijo in se zabubijo v tleh. S tem zmanjšamo številčnost ličink, ki bi se razvile v odrasle muhe novega rodu. Pri temno obarvanih sortah se napadeni plodovi predčasno obarvajo, zato so hitro opazni (slika 7). S plitvo obdelavo tal pod drevesi jeseni ali spomladi zmanjšamo število bub v tleh in posledično vplivamo na zmanjšanje populacije muhe v prihodnji sezoni. Pri vzgoji posameznih figovih dreves na vrtovih je smiselno prekrivanje tal pod krošnjami s ponjavami, ki preprečujejo izletanje odraslih muh. Z uporabo protiinsektnih mrež lahko učinkovito zaščitimo cele nasade, posamezna drevesa ali celo posamezne plodove, saj muhi fizično onemogočimo dostop do plodov in preprečimo odlaganje jajčec. Figova muha je z vidika obvladovanja zahteven škodljivec, vendar pa lahko z doslednim izvajanjem naštetih ukrepov bistveno zmanjšamo njeno populacijo in s tem tudi škodo na figi.

Besedilo: Julija Cocetta Dariž in Mojca Rot, KGZS, Zavod GO

Fotografije: Julija Cocetta Dariž, KGZS, Zavod GO